Vse barve kvantne zapletenosti. Od mita o Platonovi jami, do sinhronosti Carla Junga do holografskega vesolja Davida Bohma

Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem delu (Intuicije) avtor obravnava najpomembnejše hipoteze o läni realnosti zaznavnega sveta. Veliki misleci so predvideli obstoj ravni zavesti, ki presega snov. To idejo najdemo v Platonovem "Mit o jami", v Berkeleyjevi "Nematerialisti¿ni teoriji" in tudi v "Psihologiji oblike" (Gestaltpsychologie). Najbolj verodostojen vir le¿i v delih o "kolektivni podzavesti" in "Teoriji sinhronosti" Carla Junga.
V drugem delu (Potrditve) avtor na elementaren, a podroben näin opiše pot kvantne fizike, od poskusa pregrade z dvema re¿ama Thomasa Younga do pojavov superpozicije stanj in kvantne korelacije. S pomo¿jo teh privilegiranih klju¿ev je mogo¿e razumeti kvantno prepletenost. V tretjem delu (Perspektive) avtor opisuje teorije, ki jih je David Bohm razvil o "kvantnem potencialu" o "implicitnem vesolju in eksplicitnem vesolju" in o holografski viziji kozmosa. Vse je razlo¿eno z absolutno preprostostjo, brez uporabe matemati¿nih formul in s pomo¿jo številnih ilustracij.
¿loveštvo je od svojega izvora ¿elelo raziskati izvor in sestavo stvari, odkriti njihovo delovanje in intimni namen.
Vsesplošno uporabljena metoda je raz¿lenitev predmetov na manjše in manjše dele, nato pa njihovo analizo z vsemi mo¿nimi tehnikami, od vizualne preiskave do kemi¿nih reakcij. To se dogaja še danes. Na primer, ¿e ¿eli znanstvenik odkriti kemi¿no in fizikalno zgradbo granitne kocke, jo bo razbijal na vse manjše koš¿ke, dokler ni razdeljena na posamezne atome.
¿e pa znanstvenik sam ¿eli raziskati posamezne delce, ki sestavljajo atom, prejme neverjetno presene¿enje. Granitna kocka se obnaša kot ledena kocka. Znanstvenik vidi snov, ki postane megla, izhlapi in izgine med prsti. Trdna snov postane energija, ki vibrira.
Posamezni delci se brez ve¿ telesnosti pretvorijo v nihajo¿e valove.
Na subatomski ravni snov ni ve¿ trdna snov, postane nekaj drugänega.
Osnovni delci nas varajo. Videti so kot trdne pike, ¿e jih nekdo opazi, vendar se obnašajo kot vibrirajo¿i valovi, ko jih ne opazijo.
Atomi prakti¿no vsebujejo samo vakuum.
Na površju verjamemo, da se lahko dotikamo, tehtamo, manipuliramo in merimo s snovjo. Toda v svoji najbolj intimni sestavi materija postane valovanje praznine, energije, informacij, valov ali vibracij. Kar se nam zdi trden material, v svojem najbolj intimnem bistvu ni ve¿ trden material.
Na tej to¿ki je jasno, da ne moremo ve¿ govoriti o eni sami resni¿nosti. Glede na stopnje opazovanja, od skrajno majhnih do neskon¿no velikih, obstaja mnogo resni¿nosti, ki so razli¿ne, a vse popolnoma resni¿ne.
Ali morda obstaja veliko vidikov višje resni¿nosti, še vedno neznanih. Vse filozofije in religije so vedno postavljale hipoteze o "obmo¿ju duha", ki presega snov; nih¿e pa še nikoli ni mogel predlo¿iti dokazov o njegovem obstoju. Danes kvantna fizika odpira ogromno okno za obzorja, ki si ga do prejšnjega stoletja nismo mogli predstavljati. Potrditve prihajajo iz uspešno izvedenih poskusov, zlasti tistih, ki se nanašajo na pojav kvantne zapletenosti.
Danes vemo, da obstaja stopnja resni¿nosti, ki ni ve¿ podvr¿ena omejitvam newtonske fizike. Fizika snovi ni ve¿ dovolj za opis vesolja.
Kvantna fizika dokazuje obstoj ravni, na kateri energija in informacije prevzemata materijo. To je tako imenovana "ne-lokalna" raven. Lahko bi ga opredelili kot psihi¿ni ali duhovni nivo. Na tej ravni univerzalna inteligenca komunicira s ¿loveštvom. Poti komunikacije z inteligentnim vesoljem potekajo skozi kolektivno nezavedno, ki jo je teoretiziral Carl Jung.
Jungovske sinhronosti nas vodijo v kulturnem evoluc